Razvojna zgodba Centra Rog sega v leto 2007, ko je Mestna občina Ljubljana pričela projekt revitalizacije tovarne Rog in skupaj s projektno skupino strokovnjakov izdelala prvotno programsko zasnovo, ki je služila kot osnova za arhitekturne načrte, ki so bili dokončani leta 2008. Istega leta je gospodarska kriza obnovitvena dela odložila, poleg tega pa so nekdanjo tovarniško stavbo z dvoriščem od leta 2006 zasedali različni uporabniki. Njihovo število se je z leti spreminjalo, propadajoče prostore, ki niso imeli ne elektrike ne vode, pa so zasedali na podlagi neformalnega dogovora z Mestno občino Ljubljana. Uporabo tega močno degradiranega prostora je mesto toleriralo, saj je želelo tudi na ta način premostiti nenehno potrebo po novih prostorih za ustvarjalne dejavnosti. V naslednjih letih so se tukaj odvijale kulturne, umetniške, športne, socialne vsebine, marsikatere so v mestu pustile pomemben pečat.

Prvotni načrti iz leta 2007 so bili preverjeni skozi triletni raziskovalni projekt Second Chance, ki je vključeval več kot 300 deležnikov, vključno z začasnimi uporabniki prostorov, ustvarjalci, izobraževalnimi in kulturnimi organizacijami, odločevalci, podjetniki, mednarodnimi kulturnimi delavci in sosedi. Potrjeni so bili vsi ključni vidiki razvojnega projekta Center Rog iz leta 2007, je pa živahna in plodna razprava prispevala dragocene izboljšave načrtov na način, da se razvije nov organizacijski model, ki bi združil vrsto sektorjev kreativne in kulturne industrije v skupnem proizvodnem prostoru, kjer bi si lahko izmenjevali znanje in ideje. Izsledki razvojnega projekta Second Chance so bili implementirani skozi pilotni projekt RogLab, ki je bil zasnovan kot produkcijski, izobraževalni in predstavitveni prostor. Namen pilotnega projekta tega javnega multidisciplinarnega vozlišča, ki z vrhunskim tehnološkim znanjem in infrastrukturo podpira ustvarjalce in izdelovalce pri opredmetenju novih zamisli, je v majhnem merilu razvijati potenciale vsebin in načinov delovanja.

Za razvojni model Centra Rog je ekipa RogLaba leta 2018 prejela nagrado mreže evropskih mest Eurocities za inovativnost.

Program Centra Rog, ki že od leta 2010 nastaja skozi širok participativni proces, je sooblikovalo več kot 6000 uporabnic in uporabnikov, 450 strokovnjakinj in strokovnjakov in 80 partnerskih organizacij iz Slovenije kot iz tujine. Od  ustanovitve javnega zavoda imamo stalno odprt poziv za partnerske organizacije, pa tudi javne in vabljene pozive za fokusne in delovne skupine. Samo v zadnjem letu se jih je udeležilo več kot 200 posameznic in posameznikov ter organizacij. Razvojni proces Centra Rog kaže, da je izzive od spodaj navzgor mogoče vključiti v politične razprave, spodbuditi inovativnost in dejanske spremembe.

Od približno leta 2013 je prostor zasedala druga generacija začasnih uporabnikov, ki je koncept začasne rabe zavrnila in zahtevala prostor tovarne za stalno rabo in izključno pod lastnimi pogoji. Ker mediacija med temi začasnimi uporabniki in Mestno občino Ljubljana ni bila uspešna, se je leta 2016 pričel sodni spor, ki se je leta 2019 zaključil v korist Mestne občine Ljubljana. Le-ta je posledično svojo lastninsko pravico uveljavila s pravnimi sredstvi, prevzela stavbo in odprla gradbišče za takojšen začetek prenove.

Maja 2021 je Mestna občina Ljubljana ustanovila nov neprofitni javni zavod Center Rog, ki nadaljuje razvojni proces v tesnem sodelovanju z deležniki. V prvi fazi obstoja novi javni zavod skrbi za implementacijo in usklajevanje programske zasnove z zahtevnim procesom prenove zaščitene stavbne kulturne dediščine. Jeseni 2021 smo v sodelovanju z 52 deležniki, ki so se projektu pridružili prek javnega poziva in neposrednih vabil, izdelali popise opreme in načinov uporabe skupnih proizvodnih laboratorijev. Od novembra 2021 je Center Rog vodil razvojni projekt Skupni prostori – skupne prihodnosti, ki se je zaključil z mednarodno konferenco junija 2022. Pet delovnih skupin se je osredotočalo na pomembna področja, ki jih želimo vključiti v prihodnje delovanje Centra Rog: participativni proračun in soodločanje v javnem zavodu; razvoj orodij za podporo medsektorskemu ustvarjanju družbeno koristnih produktov; skupna uporaba zelenih površin; vključevanje migrantov in beguncev; ter oblikovanja načrta za enakost spolov in raznolikosti (GEDP). Ključne smernice in pripravljene ukrepe bo Center Rog implementiral v obliki pilotnih projektov ter jih na podlagi odzivov uporabnikov izpopolnjeval.

Center Rog bo do odprtja 2023 nadaljeval s participativnimi metodami vključevanja javnosti, izvedbo projektov, usposabljanju, izobraževanji in delavnicami ter preko javnih razpisov iskal najemnike in uporabnike prostorov.