Uspešen zaključek razvojnega projekta Skupni prostori - Skupne prihodnosti

Delovne skupine bodo dokumente na vseh področjih dopolnile z odzivi tujih strokovnjakov in komentatorjev, ključne smernice in pripravljene ukrepe pa bo Center Rog implementiral v obliki pilotnih projektov ter jih izpopolnjeval na podlagi odzivov uporabnikov.

Konference se je udeležilo okoli sto ljudi, med njimi domači in tuji strokovnjaki ter splošna in zainteresirana javnost.

Konferenco je prvi dan, v četrtek, 16. junija, odprla okrogla miza o vključevanju skupnosti za trajnostni razvoj, ki jo je moderirala Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov Centra Rog. Serhan Ada, direktor centra za raziskovanje kulturnih politik in menedžmenta na Univerzi Istanbul Bilgi, Olga Alexeeva, vodja programa pri Evropski kulturni fundaciji, Kate Armstrong, članica uprave fundacije Fab City iz Barcelone, Amina Omićević, vodja oddelka za iskanje rešitev UNDP Accelerator Labs iz BiH, ter Igor Izotov, vodja raziskav UNDP Accelerator Labs iz Severne Makedonije, so razpravljali o tem, da izjemno hitre družbene in okoljske spremembe, s katerimi se soočamo v 21. stoletju, od nas zahtevajo, da najdemo nove načine za spoprijemanje z izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti. Če želimo do leta 2030 doseči trajnostne razvojne cilje, moramo pospešiti razvoj in v odločanje o globalnih rešitvah vključiti skupnosti. Okrogla miza je naslovila različne načine, s katerimi se organizacije lotevajo tega izziva. Udeleženci so se strinjali, da so družbene inovacije v samem središču trajnostnega razvoja, da je potrebno proizvodnjo prenesti nazaj v lokalno okolje in se odmakniti od ekstraktivnih industrij k novi proizvodni paradigmi.

Sledila je okrogla miza o participativnem proračunu in participativnem odločanju v javnem zavodu, ki jo je moderirala Karolina Babič, neodvisna raziskovalka in svetovalka na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij ter docentka za področje socialne ekonomije. Skupaj s člani omizja, Davorjem Miškovićem iz organizacije Drugo More z Reke, Maticem Primcem, predsednikom organizacije za participativno družbo, direktorico Centra Rog Renato Zamida, Filipom Mukijem Dobraničem z Inštituta Danes je nov dan ter Rokom Oblakom, oblikovalcem in rokodelcem, so predstavili predloge za participacijo uporabnikov pri upravljanju Centra Rog, kot so uvedba procesa participativnega proračuna, imenovanje predstavnikov članov v posvetovalno telo zavoda ter imenovanje predstavnikov članov v strokovne komisije. Skupina je predlagala konkretne načine in orodja participacije ter priporočila za digitialno podporo participaciji članov Centra Rog, ne nazadnje pa tudi modele usposabljanja članov in zaposlenih za izvajanje participativnega procesa.

Prvi dan konference se je zaključil z okroglo mizo o sistemskem razvoju medsektorskega kreativnega ekosistema, ki jo je moderiral Matevž Čelik, arhitekt, raziskovalec in kulturni producent ter vodja evropske arhitekturne platforme LINA. O tem, kako razviti različne vrste trajne finančne podpore za kulturni in kreativni sektor (KKS) s poudarkom na ciljnih področjih Centra Rog: izdelovalništvu, uporabnih umetnostih, oblikovanju, urbanem rokodelstvu, arhitekturi in inženirstvu, so razpravljali Borut Cink, uradnik za politike pri novem evropskem Bauhausu, Sanja Grcić, predsednica društva za sodobno oblikovanje tekstilij in oblačil SOTO, Goran Forbici, direktor centra nevladnih organizacij CNVOS, Damjan Kavaš, raziskovalec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, in Matej Feguš, direktor podjetja Donar d.o.o. Glavna ugotovitev omizja je bila, da Slovenija zaenkrat ni razvila modela sistemske ciljno usmerjene finančne podpore KKS, vendar pa bi lahko z ustrezno prilagoditvijo obstoječih finančnih programov in razpisov, namenjenih podjetništvu, odstranili ovire, ki akterjem s področij KKS onemogočajo dostop do sredstev. Skupina je predstavila tudi konkretne predloge izboljšav, ki bodo Centru Rog služile kot izhodišče za dialog z odločevalci na nacionalni ravni.

Drugi dan konference je najprej potekala okrogla miza o zelenih površinah Centra Rog pod vodstvom Urške Jurman, ki deluje na področju sodobne umetnosti in prostorske kulture. Uvodoma je predstavila ugotovitve delovne skupine in rezultate posveta z okoliškimi prebivalci. Z gostoma Stuartom Connopom, izrednim profesorjem na Inštitutu za raziskave trajnosti Univerze v vzhodnem Londonu, in Nienke Sluimer, svetovalki pri STIPO – amsterdamski skupini za razvoj mesta, ter s prispevki arhitektke in umetnice Marjetice Potrč in krajinske arhitektke Gaje Trbižan so razmišljali, na kakšne načine so lahko zelene površine Centra Rog prostor prototipnih ureditev, ki sledijo konceptu sonaravnosti in odpornih ekosistemov prihodnosti ter modelov sodelovanja javne kulturne institucije in širše lokalne skupnosti.

Okrogla miza o vključevanju migrantov in beguncev, ki jo je moderirala Romana Zajec, ustanoviteljica in programska direktorica zavoda APIS, je iskala rešitve za boljše razumevanje potreb omenjenih skupin in možnosti vključevanja v aktivnosti Centra Rog. Predstavljeni so bili izsledki raziskave delovne skupine, v katero je bilo preko vprašalnikov neposredno vključenih 150 migrantov in beguncev. Gostje Furkan Güner, predsednik društva Medkulturni dialog, Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji, Mimi Hapig, soustanoviteljica pobude Habibi.Works, Katarina Kromar, vodja projektov pri Društvu Odnos, in Aigul Hakimova, vodja kulturnega društva Gmajna, so razpravljali o možnostih večje socialne vključenosti ranljivih ciljnih skupin kot orodja družbene kohezivnosti. Predstavniki migrantskih skupnosti so še posebej poudarili, da se veselijo priložnosti, da bodo lahko z lokalnim prebivalstvom delili znanja in veščine svojih kultur. Pozdravili so načrt Centra Rog, da z zgodnjim vključevanjem v razvoj omogoči migrantskim in begunskim populacijam večjo vidnost in potrjuje njihov pomen in prispevek za lokalno okolje.

Center Rog od samega začetka razvoja postavlja enakost spolov v središče svojega delovanja, zato je bilo oblikovanje načrta za enakost spolov in raznolikosti (GEDP) ena od prioritet. Na okrogli mizi Spol, tehnologije in izdelovalništvo, ki jo je moderirala Teja Reba, sooblikovalka številnih evropskih skupnih projektov o enakosti in raznolikosti, so Charline Bobet, vodja ustvarjalnega laboratorija Carrefour numérique² FabLab v Parizu, Joanna Kowolik, vodja projektov iz HappyLaba na Dunaju, Tanja Petrović, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, ter Nuša Jurkovič, arhitektka in članica RogLaba, razpravljale o opredeljenih strateških področjih in izmenjale dobre prakse v svojem delovnem okolju. Predlagale so preizkušene rešitve v izogib sistemskim diskriminacijam ter se strinjale, da poleg formalnih pravil in protokolov potrebujemo tudi preudarno kadrovanje in pozitivne spodbude za razvoj vključujoče in nediskriminatorne profesionalne klime. Vodja delovne skupine je predstavila glavne obrise novega Načrta za enakost spolov in raznolikost, Protokol komuniciranja ter Smernice ukrepanja zoper spolno nadlegovanje.

Več o domačih in tujih strokovnjakinjah in strokovnjakih lahko preberete na tej povezavi.

Fotogalerija je objavljena na tej povezavi.

Foto: Domen Pal.