Projekt Skupni prostori - Skupne prihodnosti
Začenjamo participativni proces, ki bo skozi 5 delovnih skupin zastavil načine delovanja Centra Rog. Projekt je podprla Evropska kulturna fundacija (European Cultural Foundation).
Interdisciplinarne skupine kreativcev, intelektualcev, kulturnih menedžerjev in širše javnosti bodo iskale aplikativne rešitve za izzive Centra Rog in širših družbenih vprašanj, ki smo si jih zastavili. Center Rog je zato izbral 5 lokalnih partnerjev – organizacij ali posameznikov kot koordinatorjev skupin. Vsi imajo izkušnje s participativnimi procesi na tematskih področjih in so k sodelovanju povabili posameznike, relevantne za obravnavano vsakega od petih izzivov.
Rezultati projekta nam bodo pomagali vzpostaviti metode upravljanja in programske pristope, služili pa bodo tudi kot orodje za druge institucije pri osmišljanju njihove institucionalne DNK. Predstavljeni bodo na mednarodnem javnem posvetu junija 2022.
Strokovne skupine bodo razvijale naslednje teme in v času od januarja do junija 2022 izdelale priporočila (tool-kit) na naslednjih področjih:
1. Participativno upravljanje v Centru Rog – vodja skupine Karolina Babič
Cilj: Za apliciranje na primer Centra Rog bo skupina razvila metode participacije: npr. proces izvajanja participativnega proračuna v Centru Rog, članstvo uporabnikov v komisijah za pripravo razpisov ter ocenjevanje prispelih vlog na razpise za uporabo prostorov in storitev, imenovanje zastopnikov ter način delovanja zastopnikov v posvetovalnem telesu zavoda.
Ob tem bo skupina pripravila smernice za dva ključna podporna stebra participativnih procesov: digitalna podpora participativnemu odločanju ter usposabljanje uporabnikov oz. članov za sodelovanje v participativnih procesih.
2. Vključevanje begunske in migrantske populacije ustvarjalcev v delovanje Centra Rog – vodja skupine Romana Zajec, Zavod Apis
Cilj: Delovna skupina bo razvila model vključevanja beguncev in migrantov v programe Centra Rog za najširšo javnost v skupnih proizvodnih laboratorijih (kot uporabnikov in mentorjev) in model vključevanja begunskih in migrantskih ustvarjalcev na področju uporabnih umetnosti v rezidenčni program Centra Rog. Svoje izsledke bo skupina preizkusila v pilotnem projektu jeseni 2022.
Ključno vodilo delovne skupine bo razumevanje beguncev in migrantov ne le kot ranljive populacije, ki potrebuje dodatno pomoč in podporo pri vključevanju, ampak hkrati kot nosilce znanj in ustvarjalnosti, ki so pozitivni prispevek naši družbi.
3. Spol in tehnologija – vodja skupine Teja Reba
Cilj: Skupina bo oblikovala aplikativne smernice (ukrepe) za spodbujanje vključevanja žensk na presečišču tehnoloških in izdelovalniških področij, vključno s spodbujanjem zaposlovanja usposobljenih kadrov za vodenje proizvodno-izobraževalnih dejavnosti v Centru Rog. Članice in člani delovne skupine bodo poleg tega pripravili osnutek akcijskega načrta za spolno enakost in raznolikost Centra Rog (Gender Equality Plan) v skladu s Strategijo za enakost spolov Evropske komisije.
4. Doma v javnem prostoru – vodja skupine Urška Jurman, KUD Obrat
Cilj: Delovna skupina bo oblikovala predloge, kako zaščititi in deliti javni prostor v dobro vseh – ljudi, živali in rastlin ter opredelila skupnostne rabe javnega parka Centra Rog in predlog pilotnega projekta za leto 2023. Skupina bo obravnavala izzive in možnosti ureditve, rabe in upravljanja (zelene) javne površine Centra Rog, s ciljem zagotavljanja kakovosti bivanja, varstva okolja in povezanosti v urbanem okolju v času naraščajočih podnebnih sprememb in družbenega razslojevanja ter upada biodiverzitete.
5. Sistemski razvoj medsektorskega kreativnega ekosistema – vodja skupine Matevž Čelik
Cilj: Skupina bo mapirala potrebe in pretekle dobre prakse spodbujanja razvoja in medsektorskega sodelovanja na področju uporabnih umetnosti v Sloveniji, pripravila zagovorniški akcijski načrt (advocacy plan) in oblikovala osnutek možnega modela nacionalnega razpisa za razvoj produktov, ki so plod medsektorskega sodelovanja. Tovrstna nacionalna podpora bi lahko prispevala k razvoju kreativnega ekosistema, ki ga v veliki meri z že vzpostavljeno (ali načrtovano) prostorsko in tehnološko infrastrukturo spodbujajo mestne občine.